Domov / Blog

V zadnjem času zelo odmevajo naknadno najdene oporoke na sodiščih. Prizadete dediče predvsem zanima, če bodo še lahko uveljavljali svojo pravico do zapuščine. Vsakogar izmed njih veljavna zakonodaja varuje, je pa njihov položaj odvisen od konkretnih okoliščin.

Če je sklep o dedovanju že pravnomočen, zapuščinsko sodišče o oporoki ne more več razpravljati, imajo pa oporočni dediči na voljo t.i. dediščinsko tožbo. Z njo se lahko v določenih primerih korigira pravnomočna odločitev sodišča v zapuščinskem postopku. Pri tem pa je seveda potrebno paziti na roke. Pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine.

Če bo sodišče takšni tožbi ugodilo, bo moral prvotno razglašeni dedič dati pravemu, oporočnemu dediču podedovano imetje, ki ga ima v posesti in ki pripada tožniku. To pa od prizadetih oporočnih dedičev terja veliko pozornosti že ob vložitvi tožbe. Posestnik zapuščine je namreč lahko zapuščinske predmete odsvojil, lahko je nekaj kupil iz sredstev zapuščine ali pa izterjal zapuščinske terjatve. Vse tisto, kar je na tak način pridobil, postane sestavni del zapuščinskega premoženja.

Glede na to, koliko let je preteklo od nastanka oporoke, bo lahko prišlo tudi do situacij, ko bodo zapuščinske stvari poslabšane ali celo uničene, prav tako pa bodo lahko posestniki zapuščine lahko vložili nasprotne zahtevke. Dedič, postavljen s sklepom o dedovanju, ki je bil v dobri veri in ni vedel ter tudi ni mogel vedeti za oporoko, ne bo odgovarjal za poslabšanje ali uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v posesti. Prav tako ne bo dolžan plačati za uporabo stvari in vračati plodov za nazaj (npr. dividend, ki so jih v tem času dajale delnice), pod določenimi pogoji pa bo lahko določeno stvar tudi priposestvoval. V tem pogledu se bo lahko presojala tudi odškodninska odgovornost države.

Potrebujete pravno pomoč?
Pokličite na 041 236 297 ali pišite na rok@odvetnik-rakun.si